Soba po kvadraturi ni tako majhna, vendar je zelo ozka in dolga. Da bi bilo bivanje v njej prijetnejše, bi jo bilo potrebno optično razširiti, po dolžini pa skrajšati. Visoke garderobne omare nikakor ne sodijo ob daljšo stranico, saj bi le poudarile “vagonski” vtis. Garderobni del sem uredila ob vstopu v sobo. Zaradi pozicije okna in vrat je vhodni del narejen kot “predsoba”, tako, da visoka omara preprečuje pogled na posteljo in omogoča v preostalem delu več zasebnosti.

Omara s svojim hrbtiščem služi kot “zavetje” postelji dimenzije 140×200 cm. Takšna širina je povsem primerna tudi za par, ne da bi se bilo potrebno preveč stiskati; načeloma bi lahko bila tudi širša, vendar bi preveč natrpala prostor. Nasproti postelje je 120 cm visok ozek element za televizijo, ki se lahko poveže z računalnikom ali hišnim kinom (oboje je lahko skrito pod mizo). Pod oknom je velika pisalna miza, nad njo se lahko na steno namestijo police.

Garderobni del v “predsobi” vizualno skrajša prostor. Za vrati sem si zamislila veliko ogledalo, ki bo v vhodni del odsevalo svetlobo bližnjega okna, hkrati pa bo prostor razširilo. Na steni nasproti postelje je kompozicija okroglih ogledal, ki se vzpenjajo proti delovnemu kotičku. Ogledala so majhna, saj niso namenjena temu, da bi se v njih ogledovali, le prostoru dodajo manjkajočo širino. Pohištvo v beli barvi bi popestrila z barvnim pregrinjalom na postelji in s stensko nalepko na steni nad njo.