Športna in aktivna družina se je iz centra Ljubljane preselila v primestno hišo, kjer obdani z naravo uživajo Življenje v barvah.
Štiričlanska družina je potrebovala več prostora, kot ga je nudilo njihovih štirideset kvadratnih metrov bivalnih površin. Namesto za večje stanovanje v centru so se raje odločili za hišo, zgrajeno na ključ, na obrobju mesta. Poiskali so nas še pred začetkom gradnje in skupaj smo si ogledali podobno naselje na drugi lokaciji, kjer je stala tudi vzorčna hiša za predstavitev kupcem. Tam smo bili pozorni predvsem na izvedbene pomanjkljivosti in jih poskusili z našim projektom odpraviti, ali, če to s strani izvajalca ni bilo možno, vsaj zakriti.
V statiko hiše nismo mogli posegati, lahko pa smo premikali predelne stene in naredili načrt za drugačno razpeljavo inštalacij skupaj s projektom osvetlitve. Izdelali smo novo postavitev opreme in izbrali materiale in barve za vgradno in pomično opremo. Nasproti vhodnih vrat je prostor za veliko garderobno omaro. Ker je to prva stvar, ki jo stanovalci zagledajo ob prihodu domov, smo jo okrasili s travnimi bilkami.
Iz vetrolova vodijo vrata v dnevni WC, v katerem se nihče ne zadržuje zelo dolgo, zato si pri njegovem oblikovanju radi damo duška. Obarvali smo ga v ciklamen odtenek, ki se ponovi tudi v drugih prostorih v hiši. Glavobole, ki nam jih je povzročala vidna plinska cev, smo pregnali z lovkami, ki rastejo iz nje in sprejmejo sedečega v svoj hobotničasti objem. Tako kot ostale dekorativne nalepke po hiši jih je oblikoval Shikdesign.
Drugo presenečenje v majhnem prostorčku nas čaka ob umivanju rok; pas ogledala, ki se vertikalno vzpenja po steni nad umivalnikom, se nadaljuje tudi na stropu in nam odpre pogled v zrcalni prostor, v katerem visita narobe obrnjena umivalnika. Ne, ne bosta nam padla na glavo.
Shranjevalne površine – teh si je družina želela čim več, mi pa smo jih zasnovali tako, da jih v prostoru ni opaziti, saj se zlijejo s stenami ali pa so dekorativno poudarjene. Izogibali smo se tudi majhnim prostorčkom; ker hiša ni podkletena, je bil prostor za plinsko peč in shrambo določen v pritličju. Namesto stene in klasičnih vrat smo predlagali drsno steno, potiskano s cvetličnim motivom, za katero se poleg peči skriva “kolesarnica”. Nič ne de, če je umeščena točno nasproti kuhinje.
Tudi v (pre)veliki dnevni sobi smo našli nevidno rešitev za knjižnico in delovni kotiček. Ker je bila razdalja do televizije prevelika, smo kavč potisnili proti sredini prostora, del sobe za njim pa zaprli z drsno steno. Veliko sedežno garnituro dopolnjuje tabure, tako, da na njej lahko poležava cela družina. Nekateri kavč dopolnijo s počivalnikom, živahni stanovalci pa so se raje odločili za oblazinjeno gugalnico. Po celi hiši najdemo tabureje – mizice, ki se lahko po potrebi selijo iz prostora v prostor in lastnike rešijo zadrege, kam posesti veliko število obiskovalcev.
Cvetlični motiv na steklu se v različnih barvnih izvedbah vleče skozi pritličje že od vhodnega dela. Veliko okno v vetrolovu smo namesto z zavesami zastrli s potiskano satinirano folijo in notranjost skrili pred radovednimi pogledi z ulice, namesto tega pa smo jim ponudili prelep pogled na neke vrste “vitraž”, skozi katerega proseva svetloba. Za talno oblogo v hiši smo izbrali hrast, ki je avtohton les v našem okolju.
Oprema v hiši je barvita, saj se sklada z dinamičnim življenjskim slogom stanovalcev; radi so obdani z močnimi barvami, ki jih napolnijo z energijo. Seveda smo barvne poudarke uravnotežili z dovolj beline, da prostori ne delujejo prenasičeni. Ker se lahko zgodi, da si bodo čez leta zaželeli umirjenega ambienta, so vsi večji kosi v beli ali v naravni barvi lesa; izjema je pisan kavč, pa tudi ta ima snemljivo prevleko, ki jo je možno zamenjati.
Navdih za zeleno barvo stene v kuhinji smo dobili, ko je bodoča hišna gospodarica prišla na sestanek s torbico v pravem odtenku – naravni zeleni barvi pomladnega listja, ne preveč kričeči, s primesjo olivne. V originalnem načrtu je bil predviden kuhinjski sestav iz dveh nižjih delov s prostostoječim hladilnikom. Mi smo jo preuredili v naš “značilni” sestav; niz visokih omar in otok s koritom in kuhalno ploščo. Res je, da se tak sestav ponavlja v veliko naših projektih, vendar trdno verjamemo, da gre za najbolj praktično postavitev za družine, ki veliko kuhajo in se ob kuhanju tudi družijo.
V nadstropju so spalni prostori; dve otroški sobi, kopalnica in ločen del za starše z garderobo in manjšo kopalnico. Iz spalnice se odpira prelep razgled, zato smo posteljo namesto ob steno postavili na sredino prostora, da ga lahko zjutraj lastnika enakovredno opazujeta kar iz postelje.
Ljudje radi spimo “v zavetrju”, z zaščitenim vzglavjem, zato smo za posteljo iz oljenega hrasta izrisali načrte in jo izdelali po meri. Vzglavje je nenavadno visoko, ob straneh so police, ker pa je bilo prostora dovolj, so z zadnje strani še predali. V leseni del smo vgradili bralne lučke, dodatna luč pod posteljo pa zvečer indirektno osvetli prostor. Namesto nočnih omaric so v prostoru večnamenski tabureji.
Za posteljo kraljuje brezov gozd vgradnih omar. Uporabe tega motiva smo se branili po svojih najboljših močeh, saj smo ga že večkrat uporabili, a so naročniki vztrajali in naročnik je, saj veste, kralj ;-). Ko smo iskali vzorec za steklena vrata, ki vodijo v kopalnico, je Shikdesign izrisal povečan tekstilni motiv, ki je uporabljen na keramiki. Zanimiv je detajl ob nasadilih in kljuki, kjer se tekstilna vlakna “razprejo”.
Kopalnica staršev se nadaljuje v hladnih barvah; iz zimskega gozda se potopimo v turkizno moder tolmun. Oprema je preprosta, WC in bide, umivalnik in velika steklena tuš kabina. Kot v večini naših projektov so tudi tu keramične ploščice le po tistih stenah, kjer so nujno potrebne; ostale so obarvane s pralno barvo, kar daje kopalnici prijeten in domač videz.
Kopalnica za otroke naj bo razigrana in vesela, zato smo izbrali živahne zelene ploščice, za toplino pa poskrbi sončno rumena stena. Shranjevalnih površin je dovolj; poleg omarice pod umivalnikom je tu še niz treh vertikalnih na steni ob oknu. Nad umivalnikom se prepletajo okrogle luči in jajčasta ogledala, celoto pa zaokrožijo igrivi kopalniški dodatki.
Kvadratne kopalnice so pogosto problematične za načrtovalce; elementi so nanizani ob stenah, v sredini pa ostane velik prazen prostor. Ker se trudimo, da WC školjka ni prva stvar, ki jo zagledamo, ko vstopimo v prostor, poleg tega pa na njej sedečemu radi omogočimo nekoliko intime, smo sredi prostora postavili polvisok zidec, v katerega smo vgradili luč. Na eni strani je kopalna kad, na drugi pa dovolj miru za branje časopisa.
Neizpodbitno dejstvo je, da deklice ljubijo roza. Barva sobe za hčerko je bila edina, ki je bila določena že dolgo pred prvim osnutkom ureditve hiše. Ker pa je neizpodbitno dejstvo tudi to, da deklice odrastejo v dekleta, ki jim roza morda ni več blizu, je pohištvo v kombinaciji bele in grafitno sive. Popestrili smo ga z mehurčkastimi nalepkami, ki se z vrat vgradne omare dvigujejo po steni.
Okna do tal so nekoliko nerodna glede postavitve opreme, saj pisalni mizi ne dopuščajo “standardne” namestitve pod oknom. Miza je zato ob steni, vendar z zaokroženim delom sega v prostor, kar omogoča, da se lastnici sobe na drugi strani mize lahko pridruži še prijateljica, ki sede na kockasti tabure.
Ob vstopu skozi vrata imamo občutek, da smo vstopili v čudežno deželo z regratovo lučko na stropu, pikastim obešalnikom v obliki drevesa, polno uporabnih in neuporabnih pisanih predmetov, s katerimi ji je vdihnila svoj pečat mala prebivalka. Najmlajši član družine zaenkrat še uporablja opremo iz prejšnjega stanovanja, vendar si bo kmalu tudi on prislužil preureditev svojih dvorov.
Za konec se po osvetljenem stopnišču, oblečenim v tehno parket, vzpnimo še v mansardo. Ozko in s stenami zaprto stopnišče, ki se vije skozi tri etaže, začuda ne deluje utesnjeno. Ker ga ne osvetljuje naravna svetloba, smo v skrbi, da ne bi delovalo temačno, poleg vgradnih lučk v čelnih ploskvah stopnic predvideli še stenske, za katere pa stanovalci ugotavljajo, da jih sploh ne potrebujejo; pravijo, da jim je ravno prav toliko svetlobe, da vidijo, kje hodijo.
Mansarda ob projektiranju še ni imela pravega namena; vedeli smo le to, da bomo vanjo namestili pralni in sušilni stroj, ker je lahko zgoraj stalno raztegnjeno stojalo za sušenje perila, ki ne bo živciralo stanovalcev s spotikanjem obenj in kvarilo izgleda skrbno zasnovanega ambienta. Ker pa si bo zgoraj morda kdo uredil prostor za svoje konjičke, smo utility skrili v “walk in” omaro s sirčkastimi vrati; luknjice služijo za zračenje, hkrati pa nadomestijo ročaje.
»Prostorama nam je bila s svojo svežino in idejami vedno zelo všeč! Zato se je vedelo na koga se obrnemo, ko bo čas za naš novi dom. Hiša na ključ je bila sprva videti skoraj idealna, pa vendar so se s Prostoramino pomočjo zgodile spremembe, pisane na kožo naši družini, barve so se pomešale in hiša je postala dom, v katerem je celo leto pomlad in kjer nam je fajn!«
Projekt: Špela Modic u.d.i.a., Živa Čar abs. arh.
Besedilo: Špela Modic u.d.i.a.
Foto: Špela Modic u.d.i.a.