Letošnji pohištveni sejem v Milanu se je odvil med 14. in 19. aprilom. Tokrat so bile poleg ostalega pohištva ponovno na vrsti kuhinje in kopalnice. Glavnina razstavnih prostorov je bila prežeta s temo “nazaj k naravi”, bodisi dobesedno, bodisi v prenesenem smislu, kot cvetoč travnik proizvajalca stolov Parri.

Morda bo za vas koristna informacija o barvnih trendih; črno bele kombinacije so preteklost – modne zapovedi poleg večne bele narekujejo sive in sivorjave odtenke. Osnovni elementi se tako bohotijo v grafitno sivi, v peščeni barvi vrvi ali v rjavo sivi barvi grlice, kot jih poetično poimenujejo italijani. Seveda brez živahnih poudarkov ne gre; kraljica sonca je limonasto rumena, za trezno razumske duše je tu jekleno modra, privrženci Karima Rashida (s katerega izdelki je bilo sejmišče dobesedno preplavljeno) pa bodo posegli po rožnati.

Grafitno siva kot nova bela? Vsekakor, le na prstne odtise bo potrebno v primeru svetlečih površin bolj paziti. Najlepše kuhinje so laboratorijskega videza in delovna površina iz nerjavečega jekla ni umanjkala prav na nobenem razstavnem kotičku, tudi na nemškem Schüllerjevem ne. Njihova linija Next nas vodi v kuhinjska nebesa.

Da bi se v omenjena nebesa obiskovalci lažje vživeli, je v dobri bavarski tradiciji poskrbel rdečelični gospod za točilnim pultom. Bier vom Faß je pristal v marsičigavem želodcu, vrček pa je odromal v torbo za spomin. Morda bo pristal na polici v kuhinji in nagovarjal gospodinjo ali gospodinjca k nakupu nove?

Arhitektom običajno že ob besedi vidni beton hrepeneče vztrepeta srce; si lahko predstavljate, kako nam je vztrepetalo ob Varenninem betonskem pultu, na katerem je bil kar najlepše odtisnjen leseni opaž?

Če bi izbirala zmagovalni razstavni prostor, bi bila odločitev enostavna. Gaggenau je očaral z industrijskim videzom, raztavljenimi stroji in originalnim, že nekoliko zarjavelim neonskim napisom, ki je, po videzu sodeč, dolga leta krasil tovarniško poslopje. Da bi bilo vse skupaj še bolj kičasto, pa so pripeljali izvrstnega kuharja, ki nas je učil svojih umetnij, ki smo jih seveda degustirali… mhm, čez praznike bomo njegov recept ponovili doma, žal v pečici konkurence.

Lago tudi tokrat ni razočaral. Steklene površine v pisanih barvah so popestrili z lesenim “kmečkim” podom. Poleg “trdega” pohištva so se letos lotili tudi “mehkejšega”; blazin, ki jih sestavljamo v sedežne kompozicije. Lago je proizvajalec s frajersko filozofijo in je idealen produkt za sodobne mladce in mladenke – vprašanje pa je, koliko mladih si njihove proizvode lahko privošči?

Nazaj k naravi – beneški proizvajalec Riva 1920 in masiven les sibirske cedre. Na naravnem lesu si spočije oko, nos pa se nadiha zdravilnega vonja, ki naš duh v hipu ponese v prostrane gozdove. Oaza sprostitve sredi sejemskega vrveža.

Masiven les se vrača v vse prostore – tudi v kopalnice. Grobo obdelan in oljen nas vabi v objem narave – če že živimo v mestih naj nas pomirja vsaj v zavetju našega doma v tretjem nadstropju stanovanjskega bloka.

Na kaj vas spominja Morosov fotelj? Priznajte, da je imel mrzli bratranec vaše mame prav takšno prevleko na vozniškem sedežu svoje stoenke!

Les je lep – tale grčast smrekov hlod je pravzaprav tekstilna prevleka na oblazinjenem sedišču Morosove klopce. Morda res ne bo kljubovala vremenskim pogojem pred gorsko kočo, zlahka pa si jo predstavljamo v preddverju kakšnega elegantnega poslovnega objekta.

Še ena variacija na temo lesa – vzorec letnic na pleksi steklu. Privlačen komplet za balkon ali teraso je za Emporium oblikovala modna znamka Guru.

Piše se leto 2010 in do zdaj ste že spoznali, da ste lahko IN edinole, če ste EKO. Whirlpoolova eko kuhinja ima vse; sončne kolektorje in reciklažo odpadne vode. Edina njena pomanjkljivost, poleg cene(?) je, da zavzame precej prostora.

Nasprotje eko kuhinje bi verjetno bila kuhinja za ruske bogataše. Italijanski Brummel je tržno usmerjen – že vedo, kaj se splača!

Poleg grajskega stila, ki ga spremljamo že nekaj let, je opaziti tudi porast country stila, ki ga je bilo lani le za vzorec, letos pa se je že bohotil na prenekaterem razstavišču. Roche Bobois je predstavil všečno, relativno zadržano in uporabno sedežno kompozicijo, ponekod pa sem imela občutek, da sem vstopila v pristni saloon, v katerem pa je na mojo žalost manjkal Lucky Luke.

Če v mladosti niste oboževali Karla Maya, vas je morda prevzelo angleško podeželje? Na stenskih tapiserijah si lahko omislite prizore lova na lisico, opremo pa obvezno naročite pri Fratellih Boffi. Kolekcijo Animalia je oblikoval londonski arhitekt Nigel Coates.

V nadaljevanju članka sledijo milanski oblikovalski utrinki.